Zgodovina podjetja sega v leta pred prvo svetovno vojno, ko je Jožef Pelicon -»Pepo« odprl prvo mesnico v Šempasu. V neposredni bližini pa je imel tudi majhno klavnico, v kateri se je dnevno zaklalo od 3 do 4 glave     goveda. Klavnica s pripadajočo mesnico je bila ena redkih daleč naokrog, locirana nasproti vaške cerkve.

Mesnica in klavnica sta že takrat imeli sistem hlajenja z ledom. Zaradi tega so potrebovali velike količine ledu,         da so lahko meso po zakolu ohladili in čim več časa prodajali. Tako so iz bližnjega 1140m visokega hriba enkrat tedensko ponoči z vozom vozili velike 10-40kg kose ledu ovite v slamo ali smrekove veje. Led so  dobili v 385 m globoki Veliki ledeni jami v Paradani. Klavnica je služila predvsem za klanje za prodajo v domači mesnici v Šempasu. Enkrat tedensko pa se je meso prodajalo tudi na Vogrskem in sicer v potujoči mesnici, ki je bila v    bistvu prirejen voz s posebnimi zaboji v ledu. Najkvalitetnejše dele trupov pa se je vozilo v mesto, takratno Gorico. Poslovanje je bilo zelo uspešno, vendar je bila družina zaradi prve svetovne vojne prisiljena pustiti vse in oditi v izgnanstvo.

Po koncu vojne in vrnitvi v Šempas sta bili mesnica kot tudi domača hiša porušeni, ozemlje pa je pripadalo Italiji. Leta 1922 so klavnico obnovili, v pritličju domače hiše pa zgradili novo mesnico in pripadajoč hlev, ki je služil uhlevitvi živali pred zakolom. »Pepo« je oba sinova izučil mesarske obrti in s časom je mesnico in pripadajočo dejavnost v Šempasu prevzel sin Edi, drugi sin Miro pa je mesnico odprl v Gorici. Poleg omenjene dejavnosti so odkupovali živino po celotni Vipavski dolini in Trnovski planoti. Poslovanje je bilo v vzponu vse do druge svetovne vojne.

Po vojni je posel, poleg velike kmetije, Edi Pelicon uspešno vodil do leta 1955. Sledila je namreč nacionalizacija, klavnica in mesnica sta prešli pod državno upravljanje, družina pa je ostala brez dela.

Leta 1952 se mu je rodil sin Evgen, ki je pot nadaljeval v večjem slovenskem podjetju mesne industrije. Tam je skrbel za nabavo mesa in živine ter veleprodajo mesa.

Po izstopu iz podjetja, je leta 1991 je skupaj z dvema družbenikoma odprl zasebno podjetje, ki je zajemalo razsekovalnico, hladilnico, zamrzovalnico ter dve mesnici, eno v Ozeljanu in eno v centru Nove Gorice. Poleg maloprodaje so z mesom in mesnimi izdelki oskrbovali restavracije, prodajali meso na debelo ter uvažali teleta za nadaljnjo rejo iz držav vzhodne Evrope.